Tamara Korotaj je začela s treningom atletike že na začetku šolanja na OŠ Stanka Vraza Ormož. Njena začetna disciplina je bila 50 m, kaj hitro pa je začela trenirati 100 m. Ko ji tek po svoji progi ni več delal težav, pa je podaljšala še na 200 m. Prav s tema dvema disciplinama se je uvrstila na svetovne igre. Zdaj iz Dubaja prinaša srebro na 200 metrov in bron na 100 metrov.
Tamarina trenerka Andreja Resman je tista, ki jo nenehno spodbuja. »Pred igrami je vsakodnevno trenirala tako v šolski telovadnici, na stadionu in v fitnes centru. Pri tem ji je veliko pomagal tudi učitelj športne vzgoje Aleš Jurčec,« kolektiv pohvali Andreja. Tamara zelo rada hodi v šolo, ples je njeno največje veselje. Pleše v šolski folklorni skupini, poje pri pevskem zboru, rada hodi na izlete. »Sodelovala je tudi v projektu Zdrav življenjski slog, v katerem športnike učimo osvajanja zdravih življenjskih navad. Seveda pa si pri gospodinjstvu še vedno rada pripravi kaj sladkega,« ne nasmehne Andreja.
Sošolci vsak dan navijajo zanjo, poslali so ji že več posnetkov s spodbudnimi besedami. Tamara pa jim je obljubila, da jih bo peljala v Maribor na tortico, ko se vrne domov z medaljami!!! Z njimi bo zagotovo odšla tudi ravnateljica, mag. Mojca Visenjak, ki je Tamaro bodrila tudi na igrah.
Tamara ima veliko oporo tudi v družini. Sestra Patricija je odlična rokometašica, trenutno igra za Ptuj. Spodbujata jo tudi mama in ata, ki ji je po telefonu sporočil, da je zvezda. Ima tudi brata Simona, ki skrbi za prevoze. Mama je kar težko sprejela njen odhod na igre, a je takoj po izbiri dejala: To je Tamarina življenjska priložnost, naj gre! Ponosno je na njo in njene sotekmovalce tudi podjetje Safilo, kjer je zaposlena Tamarina mama, saj so športnike opremili s kvalitetnimi sončnimi očali.
»Na igrah mi je bilo najbolj všeč to, da vsi navijajo za športnike, da sem osvojila dve medalji in spoznala nove prijatelje. Ko se vrnem domov, bo ata naredil omarico in vanjo bom obesila vse medalje,« je ponosna Tamara, ki je tudi članica Društva Sožitje Ormož. Opazila je, da je na igrah kaj nekaj staršev, ki so prišli navijati za svoje otroke. Žal ji je, da tudi njeni niso prišli v Emirate.
Resmanova kot predstavnica Zveze Sožitje dodaja, da je udeležba vsakega športnika na svetovne igre vrhunec njegove športne poti. In starši, ki le imajo to možnost, jo naj skupaj izkoristijo. »Tega, kar doživljamo tukaj, se ne da opisati z besedami.«
Urška Kustura
Foto: Marko Vidmar
Tamarina trenerka Andreja Resman je tista, ki jo nenehno spodbuja. »Pred igrami je vsakodnevno trenirala tako v šolski telovadnici, na stadionu in v fitnes centru. Pri tem ji je veliko pomagal tudi učitelj športne vzgoje Aleš Jurčec,« kolektiv pohvali Andreja. Tamara zelo rada hodi v šolo, ples je njeno največje veselje. Pleše v šolski folklorni skupini, poje pri pevskem zboru, rada hodi na izlete. »Sodelovala je tudi v projektu Zdrav življenjski slog, v katerem športnike učimo osvajanja zdravih življenjskih navad. Seveda pa si pri gospodinjstvu še vedno rada pripravi kaj sladkega,« ne nasmehne Andreja.
Sošolci vsak dan navijajo zanjo, poslali so ji že več posnetkov s spodbudnimi besedami. Tamara pa jim je obljubila, da jih bo peljala v Maribor na tortico, ko se vrne domov z medaljami!!! Z njimi bo zagotovo odšla tudi ravnateljica, mag. Mojca Visenjak, ki je Tamaro bodrila tudi na igrah.
Tamara ima veliko oporo tudi v družini. Sestra Patricija je odlična rokometašica, trenutno igra za Ptuj. Spodbujata jo tudi mama in ata, ki ji je po telefonu sporočil, da je zvezda. Ima tudi brata Simona, ki skrbi za prevoze. Mama je kar težko sprejela njen odhod na igre, a je takoj po izbiri dejala: To je Tamarina življenjska priložnost, naj gre! Ponosno je na njo in njene sotekmovalce tudi podjetje Safilo, kjer je zaposlena Tamarina mama, saj so športnike opremili s kvalitetnimi sončnimi očali.
»Na igrah mi je bilo najbolj všeč to, da vsi navijajo za športnike, da sem osvojila dve medalji in spoznala nove prijatelje. Ko se vrnem domov, bo ata naredil omarico in vanjo bom obesila vse medalje,« je ponosna Tamara, ki je tudi članica Društva Sožitje Ormož. Opazila je, da je na igrah kaj nekaj staršev, ki so prišli navijati za svoje otroke. Žal ji je, da tudi njeni niso prišli v Emirate.
Resmanova kot predstavnica Zveze Sožitje dodaja, da je udeležba vsakega športnika na svetovne igre vrhunec njegove športne poti. In starši, ki le imajo to možnost, jo naj skupaj izkoristijo. »Tega, kar doživljamo tukaj, se ne da opisati z besedami.«
Urška Kustura
Foto: Marko Vidmar