TEKMOVANJA
Na 17. Zimskih državnih igrah Specialne olimpiade Slovenije
»Že štiri leta nismo imeli iger, na katerih bi tudi prespali. Takrat imamo potem tudi zabavo, pa še marsikaj drugega lahko počnemo,« je ob prihodu v Kranjsko Goro, ki je 31. januarja in 1. februarja gostila 17. Zimske igre specialne olimpijade, dejal Uroš. Tudi tokratni dogodek je poudarjal vse tiste vidike specialno-olimpijskega gibanja, ki so poleg športa prav tako pomembni in specialcem zelo veliko pomenijo – druženje, zabava, spoznavanje novih krajev. »Pred štirimi leti sem bil na Rogli drugi na 2,5 km, zdaj pa imam možnost, da laufam še več,« je bil že pred nastopom zadovoljen tekmovalec iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. Star je 35 let, a svojo vzdržljivost že skoraj dve desetletji drži na zavidljivi ravni. Že leta 2009 je namreč na svetovnih igrah v ameriškem Idahu osvojil dve zlati medalji (na 3 in 5 km) v klasični tehniki, tokrat pa se s prosto tehniko spogleduje z naslednjim velikim ciljem – svetovnimi igrami, ki bodo čez dobro leto v italijanskem Torinu.
Skupaj z 12 sotekmovalci, ki so tekmovali tudi v alpskem smučanju in krpljanju, je bil dobro razpoložen na otvoritveni slovesnosti iger, ki je potekala v samem centru Kranjske Gore. Novoletne luči ter gorata kulisa v ozadju so bile ravno tisto, kar je dodalo še kanček magičnosti pred drugim dnem, ko je 150 tekmovalcev iz 28 organizacij iz cele Slovenije čakal finalni nastop. Igre je odprla županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, ki je vsem sodelujočim zaželela dobrodošlico na enkratno pripravljenih terenih. Glavni zvezdi uradnega začetka pa sta vendarle bila vsestranski Denis Porčič Chorchyp in pravljični Kekec. Slovenskim ekipam so se pridružili tudi gostje iz Avstrije in Italije.
Priprave na tokratne igre malo drugače
Uroš Kotnik se je lani izselil iz CUDV-ja, saj je s procesom deinstitucionalizacije prišel do samostojnešega življenja in zdaj zadovoljno živi s svojo punco Ireno in še dvema prijateljema v Slovenj Gradcu. »Fajn je, mir imamo, pa več prostora,« je zadovoljen vsestranski športnik, ki v suhih mesecih najraje teče. Tekmoval je tudi že na Ljubljanskem maratonu, redno pa na regijskih in državnih atletskih tekmovanjih Specialne olimpiade Slovenije. Sicer je vsakodnevno prek integrativne zaposlitve deloven na Komunali v Slovenj Gradcu, njegova trenerka Tina Klemenc pa pravi, da je šport zanj življenje, ker v njem res uživa. Skozi šport namreč razvija vse, kar potrebuje. »Trenutno naši treningi sicer potekajo malo drugače, saj imamo športnike posejane po celi dolini,« pove Tina. »Uroš zdaj veliko trenira kar sam na atletskem stadionu v svojem novem kraju, za snežne treninge pa se je s prijateljem Dragom z avtobusom pripeljal do Mežice, kjer smo lahko tekli kar na stadionu.«
Na dan D letošnjega največjega tekmovanja specialnih olimpijcev pri nas je bil Uroš kljub večernemu rajanju skupaj z ostalimi športniki skrbno pripravljen. Štartal je namreč med prvimi, saj je bil edini predstavnik na najdaljši razdalji. Kljub pravilu, da morajo biti za posamezno disciplino prijavljeni vsaj trije tekmovalci, je Uroš lahko pokazal svoje sposobnosti, saj je Slovenija dobila kvoto za nastop na igrah v Torinu tudi za daljše razdalje. Skupno bo Slovenijo prihodnje leto v olimpijskem mestu zastopalo 18 tekmovalcev – po sedem alpskih smučarjev in smučarjev tekačev ter štirje krpljarji. Med slednjimi je bila konkurenca največja, saj je bilo prijavljenih prek 70 tekmovalcev. Medalje so športnikom podeljevali skakalka Urša Bogataj, alpinist Matija Volontar, nekdanji smučar Jure Košir in nekdanji veslač Iztok Čop. Med prostim časom so se športniki lahko v dvorani Vitranc seznanili tudi s floorballom, katerega demonstracijo je pripravil Damir Bakonić, med najbolj navdušenimi pa je bila ekipa Centra Gustava Šiliha iz Maribora, ki je ob koncu iger tudi prevzela zastavo kot organizator naslednjih iger.
V Torinu dodati še delček zmagovalnega mozaika
Tudi svetovne igre prihodnje leto bodo posebne, saj bi se morali najboljši športniki na največjem zimskem dogodku specialne olimpijade srečati že leta 2022 v Kazanu. Na seznamu le-teh je bil tudi Uroš, a so igre najprej odpadle zaradi korone, kasneje pa še zaradi stanja v Rusiji. Obliž na to je bil nastop na Evropskem turnirju v smučarskem teku lani v Estoniji, kjer je skupaj s sotekmovalci osvojil zlato medaljo v štafeti. Z morebitnim nastopom v Torinu, pred Urošem je namreč še potrditev kriterija, ki se bo prav tako zgodil na progah v Ratečah na državnem turnirju v smučarskem teku v mesecu marcu, mu bo že v zrelih športnih letih s še kakšno medaljo upajmo uspelo dodati še en delček v mozaik svoje uspešne športne poti. Tako bo še enkrat več potrdil usmeritev specialno-olimpijskega gibanja, da to ni le tekmovanje, pač pa način življenja.
