Prevod članka na strani Svetovne specialne olimpiade
Za Uroša Kotnika, trikratnega zmagovalca zlatih medalj z iger leta 2009, je edina pot naprej. 35-letni smučar tekač je prispel v Pragelato na Zimske svetovne igre, pripravljen, da postavi nov mejnik v svoji izjemni poti in odnese še eno zlato medaljo domov (Uroš je osvojil dve peti mesto in sedmo mesto s prijatelji v štafeti, op.p.).
Avtorica: Karini Viranna
»Prišel sem sem po medaljo! In da naredim Slovenijo ponosno,« samozavestno izjavlja Uroš s prijaznim nasmehom. Z zgodovino premagovanja izzivov skozi šport in velikimi zmagami Uroš uteleša pravo energijo športnika specialne olimpijade.
Doživljenjska strast do športa
Uroš je imel težak začetek življenja, vendar se je vse spremenilo, ko se z vstopom v »Center za usposabljanje, delo in oskrbo« v Črni na Koroškem leta 1996 začela njegova športna pot. V svojih prvih letih v centru je pokazal naravni talent za telesno aktivnost – užival je v plavanju, namiznem tenisu, pohodništvu in kolesarstvu. V tek na smučeh ga je uvedel njegov učitelj Ivan, ki ga je spodbujal, naj poskusi ta šport.
»Treniram dvakrat na teden za tek na smučeh, trikrat na teden pa še kolesarim. Ne maram se ustaviti. Pojdi, pojdi, pojdi,« se smeji Uroš skupaj s svojo trenerko Tino Klemenc. »Ne ustavi se! Tekla sva maratone in na koncu dirke je hotel nadaljevati. Je neverjeten. Njegova predanost športu je brez primere.« Leta 2009 je Uroš osvojil zlato in srebrno medaljo na 3 km in 5 km tekmah na Svetovnih igrah v Idahu, ZDA. Uroš je prav tako osvojil dve zlati medalji na državnih igrah v Avstriji 2024. Uroš je treniral neprenehoma v preteklem letu, izpopolnil svojo tehniko in vzdržljivost s pomočjo številnih predanih trenerjev. S svojim impresivnim dosežkom si je prislužil mesto med najboljšimi športniki specialne olimpijade v Sloveniji – in tudi po svetu.
Nova doživetja
V življenju izven športa je Uroš doživel tudi pomembno osebno rast. Zaradi procesa deinstitucionalizacije v Sloveniji je Uroš leta 2023 zapustil center in se preselil v Slovenj Gradec, kjer samostojno živi s svojo partnerko Ireno in dvema prijateljema pod vodstvom skrbnika. Prilagoditev na novo okolje je zahtevala pogum in prilagodljivost, vendar je Uroš uspešno napredoval. S ponosom govori o svojih dnevnih odgovornostih. Uroš dela v integrativnem zaposlitvenem programu v občinskem podjetju, kjer uživa v čiščenju javnih površin. Med tednom Uroš pomaga tudi drugim posameznikom v lokalnem Delovnem centru.
»Uživam v neodvisnosti. Imamo dom, zabavamo se,« pravi Uroš o svojem novem življenju. Ima podporni sistem in pomembno mu je, da deli veselje ob igrah. Posebno skrbi, kako se počutijo ljudje okoli njega, vsak dan obišče svoje soigralce v Sestriere, da bi se pogovorili in delili veselje ter izzive dneva. Ko se pogovarjamo z Urošem v Pragelatu, je vedno pozoren na to, kaj potrebuje njegova trenerka ali drugi, in nudi pomoč, kjerkoli lahko. Doma v Sloveniji ga podpirata njegova punca in prijatelji, tukaj v Italiji pa ga spodbuja njegov sostanovalec Drago Jančič, ki prav tako tekmuje na igrah.
Kaj je naslednje?
Na prvi pogled bi se Uroš morda zdel sramežljiv, ko sprejema pohvale svojih trenerjev in navijačev, vendar znotraj sije. Z besedami, ki odražajo občutke podobne tistim, ki jih imajo drugi športniki na igrah, je Uroš izjavil: »Upam, da bom še naprej ponosno zastopal Slovenijo. Ko smo v soboto stopili v Inalpi Areno na otvoritveni slovesnosti, sem bil tako ponosen, da sem bil del celotne ekipe.«
Ko so ga vprašali, kaj sledi po zimskih igrah, Uroš brez oklevanja odgovori: »Rad bi tekmoval v kolesarjenju. To je moj naslednji izziv.« Bodite pozorni kolesarji specialnih olimpijad, prihaja Uroš!
