Letošnje leto smo športnikom specialne olimpijade že tretje leto zapored ponudili priložnost, da se nam pridružijo na nepozabnem doživljanju morja, svobode, slane kože in vetra v laseh. Povabili smo jih na Specialno jadranje 2016.

Občutek povezanosti, sodelovanja, brezpogojna medsebojna naklonjenost in pripravljenosti za ustvarjanje nečesa čarobnega, so občutki s katerimi lahko opišemo mavrico čustev, ki smo jih člani posadke Specialnega jadranja 2016 občutili že po prvih nekaj dneh. K občutkom so velik del prispevali specialisti za jadranje iz CUDV Radovljica, VDC Šentjur- enota Slovenske Konjice, CVIU Velenje, Centra Janeza Levca, njihova ekipa se je letos razdelila na dve jadrnici, ter šest posameznikov. Športnikov je bilo 40, ob boku pa jim je stalo 14 spremljevalcev, organizacijska ekipa s 5 člani in 7 nepogrešljivih krmarjev. Brez krmarjev naše jadranje ne bi bilo mogoče, čeprav so se nekateri športniki izkazali za prave mojstre vožnje jadrnice. Krmarji so nam dali veliko več kot le samo jadranje, naučili so nas nekaj osnovnih vozlov, ki so pomembni za varnost na jadrnici, seznanili so nas z najmočnejšimi vetrovi, ki lahko preprečijo izplutje (sploh moč burje nam je uspelo dodobra tudi izkusiti) in nam dovolili, da skupaj z njimi odkrivamo skrivnosti podvodnega sveta. Letos sta se nam prvič pridružila krmarja Boris in Damjan, ki v en glas zatrjujeta, da bi izkušnjo z veseljem ponovila. »Že ves teden opazujem, kako spremljevalci nesebično podpirajo in skrbijo za svoje varovance – tako kot bi skrbeli za svoje otroke,« je bil nad delom spremljevalcev očaran Boris.

Tudi letošnje specialno jadranje je svojo plovbo začelo v Biogradu na Moru. Marina Kornati je naših obiskov že vajena, saj se zadovoljni vračamo že vrsto let ter jo radi izberemo za svojo domačo bazo. Tako kot lansko leto, smo tudi letos občutili moč narave že prve dni. Čeprav je bila želja velika, je tudi letošnje prvo izplutje iz Marine Kornati moralo počakati do ponedeljka. A čakale so le jadrnice, nas je želja po občutku odprtega morja vodila do izleta s trajektom na Pašman. Med navdušenim fotografiranjem bežečega morja in sivega Biograda na Moru v ozadju ter tekmovanjem v delanju sklec, je že tako kratka pot minila še hitreje. S hitrim skokom v morje in piknikom, ki je podražil nosnice vseh privezanih bark, smo siv dan obarvali rumeno.

Naša želja pa je naslednje jutro pregnala neugoden veter in nas ponesla do otoka Žminjak. Z visoko dvignjenimi zastavami, ki so jih posadke ustvarile prejšnji večer, smo ponosno zapluli v Jadransko morje. Glasno ploskanje in navdušeno mahanje vsem jadrnicam, ki smo jih srečali na poti, je jadranje naredilo še bolj doživeto. Robinzonski občutek otoka smo dopolnili s predstavitvijo posadk, ki je iz naravnih materialov izdelala simbole svoje jadrnice. Ste vedeli, da je jadrnica Luka X nastala na mestu, kjer se po potopu neznanec Luka nikoli več ni vrnil na površje? Domišljija naših športnikov je očarala prav vse. Ko smo že skoraj pozabili, kako izgleda obarvano nebo, nas je v spanec ponesel čaroben sončni zahod.

Naslednji dan smo zaspana telesa pretegnili z vzponom na bližnji grič, kjer nam je po neštetih poizkusih vendarle uspelo posneti skupinsko fotografijo. Po osvežitvi v morju in vožnji s supi, ki so bili tekom celotnega jadranja najbolj priljubljena aktivnost, smo odpluli novim dogodivščinam naproti. Natančneje na Kaprije, v uvalo Medoš. Konoba Kunjka, ki je že drugo leto zapored naša postojanka, nas vedno znova prepriča s sinje modrim morjem, raznoliko okolico in neomejeno gostoljubnostjo lastnika. Čeprav nas je vožnja do Kaprij in lovljenje ravnotežja na plavajočih pomolih na otoku nekoliko utrudila, se naši niso dali. Ob barvnem soju luči so nastopajoči športniki prepevali romantične pesmi Oliverja Dragojevića, bobnali na Siddhartin Napoj in komaj zadrževali solze ob romantični izvedbi Zaline pesmi – dokazali so, da imamo Specialci res talent.

Naslednji vroč dan smo preživeli razpeti med lokostrelstvom, kjer so Aljoša, Jure in Tiln srčno delili svoje znanje, osvežitvijo v morju, kjer so nekateri celo preizkusili skok v morje s kljuna jadrnice in barvanjem lesenih rib, ki so mnogim predstavljale trenutek za umiritev in ustvarjalnost. Mimo nas je priplaval tudi morski zajček, izkušeni krmarji so nas poučili, da je izjemno redek. Pester dan smo zaključili s praznovanjem štirih rojstnih dni. Spremljevalka Estera je spekla dva marmorna kolača iz pudinga, ki smo ju okrasili s posvetili in jih podarili slavljencem. Besede, kako veseli so bili presenečenja, so odveč. Da je bila zabava popolna, smo praznovanje nadaljevali s plesom z neon lučkami. Boštjan in Janez sta za popolno vzdušje poskrbela še z barvno kroglo, ki je s svojimi svetlobnimi kraki pričarala nepozaben večer. Za piko na i, smo dodali še tradicionalne čokoladne in marmeladne palačinke, ki so hitro izginile v ustih lačnih in utrujenih Specialcev.

Starejša dekleta so nam nekoliko v šali, nekoliko zares med aktivnostjo v jutranjem krogu zaupale, da najbolj pogrešajo tuš in brezžični internet. Čeprav smo se jim (zelo) trudili ugoditi, smo zaradi vremenskih razmer povratek v Biograd na Moru iz srede prestavili na petek. Naši krmarji so se odločili, da je najbolj varno plutje proti Kornatom. Po nekaj urnem jadranju mimo slikovite narave otočja Kornatov, kjer smo se ob ostro odsekanih klifih, kljub veličastnosti jadrnice počutili kot najbolj drobne ribe v morju, smo prispeli do Vrulj. Med plutjem je potekalo tiho tekmovanje v lovljenju rib, posadki krmarja Mateja in Primoža sta se lahko pohvalili z najboljšim izkupičkom. Ker je bilo že pozno, časa za kopanje ni bilo, športniki pa so se lahko pripravljali za svečan sprejem med specialiste za jadranje. Obiskal nas je bog neba Svarun, katerega so športniki s svojim znanjem prepričali, da si naziv zares zaslužijo. Sicer divji večer smo zaključili s prepevanjem ob kitari in stiskanju pod toplimi odejami.

Zadnji dan specialnega jadranja smo začeli s plesom, ki nas je prebudil in motiviral, da smo v želji po nepozabnem razgledu splezali na bližnji hrib. Čeprav se je sprva zdelo, da bo hrib mnogim predstavljal neosvoljivo trdnjavo, so jo osvojili vsi. Z močno voljo, spodbudo in podporo spremljevalcev so prav vsi športniki dobili občutek, da zmorejo. Zmorejo vse. Za nekatere je največjo nagrado predstavljal razgled, spet za druge je bil skok v kristalno morje tisto, kar so čakali ves čas vzpona. Po skupinskem kopanju smo odrinili proti Biogradu na Moru.

Hektično pospravljanje jadrnic, iskanje znamk in razglednic, ki smo jih želeli poslati domačim, uživanje v pisanem sončnem zahodu z jagodnim sladoledom v roki in zaključni krog poln iskrenih zahval, čarobnih besed in dotikov srca je zaznamovalo naš zadnji večer na morju. Vsi smo se zavedali, da nas zjutraj čaka skok na avtobus in vožnja domačim v objem. Veter v laseh, iskrica v očeh in nasmeh do ušes so nas spremljali ves teden. Ko smo na avtobus stopali nekoliko otožno, ker za seboj puščamo ljudi na katere smo se navezali, in hkrati srečno, da smo bili del te nepozabne zgodbe, ko smo si navdušeno mahali in ploskali ob vsakem ovinku bližje Ljubljani, smo vsi v svojih glavah že rezervirali september 2017, ko se ponovno srečamo in si stečemo v objem.

Zapisala: Sara Slokan