Težko je z besedami opisati vsa doživetja in občutke, ki sem jih v minulem tednu doživela v Abu Dabiju in Dubaju. Poleg tega, da je bila organizacija dogodka od začetka do konca dokaj gladka, me je najbolj prevzel ta vztrajni duh vseh športnikov, ki so pridno trenirali za igre in na koncu dali vse od sebe. Organizatorji, prostovoljci, družine in navijači smo se trudili, da so bili športniki sprejeti in vključeni. Želim in upam, da se bo ta duh razširil tudi izven iger po celem svetu, vsak dan in na vseh področjih. Konec koncev smo vsi ljudje, ki si želimo isto – biti sprejeti, spoštovani in ljubljeni takšni kot smo, kajne?

Letos mineva 10 let odkar se je moj brat Vinko pridružil uporabnikom CUDV Dobrna. Še danes se spomnim dneva, ko smo ga peljali v Dobrno. V trenutku se je vključil in začel pogovarjati z ostalimi uporabniki ter zaposlenimi. Kar nekaj solz sem potočila na poti domov, ampak čez nekaj časa sem spoznala, da je to najboljše zanj. Tam je lahko takšen, kakršen je, resnično srečen in ima priložnosti za dosežke na svoj način.

V tem desetletju je doživel in dosegel zelo veliko, od pridobitve izpita za kolo, udeležbe na različnih tekmovanjih in športnih prireditvah, potovanj po svetu, osvojil je Triglav in še bi lahko naštevala. K temu je sedaj dodal še vrhunske rezultate teka na 1.500 m in 800 m ter štafete s svetovnih iger ter obisk puščave. Na tekmovanjih je pokazal svojo neverjetno vztrajnost in športni duh, ki se ne ustavi kar tako. Izzven tekmovanj pa velikokrat pogumno pristopil do obiskovalcev iger ter delil z njimi svojo odprto osebnost, sprejemanje in radovednost.

Vinko potiho že razmišlja o naslednjih dogodivščinah in izzivih, tekih in tekmovanjih ter seveda potovanjih. Naslednje potovanje bo najbrž spet na Dansko, kjer se bova skupaj udeležila teka na 10km potem pa si privoščila malo zasluženega dopusta v mojem Kopenhagnu. Hvala ti, Vinko, da si z mano delil tvoj športni del, da sem lahko bila tvoja najglasnejša navijačica in da si takšen, kakršen si – čist kot solza, poln ljubezni in brezpogojnega sprejemanja ljudi okoli sebe. Ostani še naprej tak Vinko, takega te imamo najraje.

Velika zahvala gre še posebej trenerju Andreju Pompetu, ki vidi in neguje duh športnika v Vinkotu, vsem zaposlenim in uporabnikom iz CUDV Dobrna ter SO Slovenije za srčnost, trud in predanost pri svojem delu. Čestitke tudi celotni slovenski delegaciji na igrah – zame ste vsi ZMAGOVALCI.

Monika Rešetar