S spektakularno otvoritvijo Zimskih svetovnih iger specialne olimpijade v Schladmingu se je 18. marca zaključil tek olimpijskega ognja, ognja upanja po celotni Avstriji. Ta dan smo namreč na slovesnost prinesli plamen, s katerim smo prej 10 dni tekli po 49 mestih, vseh devetih regijah Avstrije ter tako promovirali specialno olimpijske igre.
To je tudi namen organizacije Law enforcement torch run, ustanovljene v začetku 80-tih let prejšnjega stoletja v ZDA, v sklopu katere sem sedaj tudi sodeloval.
Kljub dežju nepozabena izkušnja
Vse skupaj se je začelo 9. marca na skrajnem zahodu Avstrije, natančneje na tromeji Avstrije, Švice ter Nemčije v mestu Bregenz. Razdelili smo se v 10 skupin, v vsaki pa je sodelovalo 9 policistov iz različnih delov sveta ter 1 športnik. Večja mesta smo pretekli vsi skupaj, medtem ko je po manjših mestih teklo le 5 skupin naenkrat.
Prve dni smo imeli nekaj smole z vremenom, saj nas je vztrajno močil dež, kar pa vsekakor ni vplivalo na naše razpoloženje in razpoloženje vseh navzočih. Tretji dan se je končno pokazalo tudi sonce in vse skupaj je postalo še bolj zabavno. Kljub temu, da je bil obvezni protokol v vsakem obiskanem mestu praktično enak, so spomini na vsako mestece drugačni. Domačini so nas vsakič presenetili, tako da smo bili po uradnem programu povsod deležni njihovih lokalnih posebnosti: od kulinarike, plesa, godbe, slavnih prednikov, itd.
Ob tem naj omenim, da so nas na vsakem teku spremljali tudi tekači iz lokalnih športnih klubov. Ja, včasih je bila naša kolona resnično izredno dolga, ob tem pa seveda tudi glasnejša. Najlepši spomini so seveda na večja mesta kot je Salzburg, Dunaj, Celovec ali Graz, kjer nas je ob cesti pričakala velika množica ljudi. Tu smo imeli tudi urico časa za ogled mest. V vsaki skupini je bil tudi en avstrijski policist in le-ti so bili dobrodošli turistični vodniki, saj so vsi zelo dobro poznali mesta in nam tako omogočili resnično prijetno izkušnjo.
Olimpijski duh večjih mest
Seveda pa je svoj pravi čar olimpijski ogenj doživel ob prihodu na območje, kjer so olimpijske igre tudi dejansko potekale. Ob prihodu v Graz je bil pogled na množice gledalcev ter športnikov, ki so bili v veliki večini že kakšen dan pred uradnim pričetkom prisotni, resnično veličasten in ganljiv. Zadnje tri dni smo z ognjem upanja tekli po Grazu, Schladmingu, Ramsavu in tu je bil olimpijski duh še posebej prisoten, škoda le bolj zelene zime, saj je bil sneg le na progah in visoko v vršacih.
Slavnostna otvoritev iger
Sama uradna otvoritev iger v Schladmnigu je bila kljub močnemu dežju nepozabno doživetje in je hkrati pomenila konec našega teka z ognjem. Naslednji dan smo imeli še Polar plunge, kot to poimenujejo Američani in to pomeni skakanje v mrzlo vodo z namenom dodatne promocije športnikov. Naj omenim, da sem bil izredno presenečen ko sem videl, da smo čisto vsi od 130-članske karavane poskakali v ledeno mrzel bazen. Zvečer nas je čakal še uradni zaključek, v ponedeljek pa že vsak na svoj konec sveta z nepozabnimi spomini v srcu in upanjem na ponovno snidenje nekoč, nekje.
Hvala vsem, ki so mi kakorkoli omogočili to enkratno doživetje in hvala specialcem, ki se borijo in ob tem neizmerno uživajo.
Zapisal: Aleš Suhadolnik
