V Atenah uspešen test

10. 6. 2010 /

Organizatorji naslednjih poletnih svetovnih igger, Specialna olimpiada Grčije, so v začetku junija uspešno testirali svojo pripravljenost na največje srečanje specialnih olimpijcev v prihodnjem letu. 6-članska slovenska ekipa je ob dobrem počutju na grških tleh domov prinesla tudi številne medalje.

Za udeležbo na predigrah je bila izbrana ekipa štirih tekmovalcev

Eva Meglič (OŠ Helene Puhar Kranj),

Mojca Bevc (CVD Golovec, Celje),

Boštjan Škodič (VDC Šentjur,

enota Šmarje),

Peter Kropf (VDC Šentjur, enota Slo. Konjice)

in trenerja:

Janja Šparovec (OŠ Helene Puhar Kranj)- vodja

Damjan Krošl (VDC Šentjur).

Celotna ekipa se je srečala mesec pred odhodom v Slovenskih Konjicah. Ob jutranji kavici smo se spoznali in se seznanili z vsemi posebnostmi. Na skupnem treningu smo se dogovorili o potrebnih pripravah in načinih treningov posameznih tekmovalcev. Celotna ekipa je bila prijetna, delovna in vzdržljiva. Radi smo se družili ves čas iger, bili smo živahni in vsi so nas poznavali, da prihajamo iz Slovenije. SOS je krila stroške, tekmovalno opremo, trenirke in drese, ki smo jih vrnili, in nekaj majic. Ekipa je v Grčijo odpotovala 30. maja ob 13.45 . Za tekmovalce je bil to prvi polet z letalom, vsi so ga pogumno in navdušeno prestali. Na letališču v Atenah nas je pričakala cela vrsta prostovoljcev. Spoznali smo tudi našo spremljevalko Katarino Videmov.

Z letališča so nas odpeljali na olimpijski stadion, kjer smo kar štiri ure čakali na otvoritveno slovesnost. Otvoritev je bila res veličastna. Vseh 1400 udeležencev se je z mimohodom zbralo na tribunah pokritega bazena. Program je poleg uradnega, protokolarnega dela, nagovorov župana in predsednice grške SOS, vseboval še prikaz njihovih narodnih noš, tolkače in bobnarje, sinhrono plavanje in glasbeni koncert njihovih znanih pevcev. Kljub atraktivnosti je bila otvoritev predolga, saj smo v olimpijsko vas prispeli šele ob polnoči. Sledila je še večerja in zares utrujeni smo popadali v postelje.

Olimpijska vas na Maratonskem polju je od Aten oddaljena 42. km, kar pomeni uro in 15 minut vožnje v eno smer. Vsako jutro smo se v konvoju dolgih avtobusov, v spremstvu policije in prostovoljcev peljali do olimpijskega stadiona. Popoldne pa nazaj. Vožnja je bila utrujajoča, povezana s prepihom in močno klimo. Bivali smo v prijetnih bungalovih. V bližini je bila velika restavracija. Hrana je bila dobra, samopostrežna . Tu smo WC papir lahko odvrgli kar v školjko. Drugje pa le v koše za smeti. Nisem prepričana, če nam je to vedno uspelo.

Prvi dan je bila celotna organizaciji na preizkušnji. Zadrege ob prijavi tekmovalcev, časovno neskladje in veliko število, 317 atletov in kategorij. Tako so se vsa predtekmovanja zavlekla do popoldneva. Svoje je naredila še poletna temperatura do 32 stopinj in vsi smo komaj smo čakali, da se odpočijemo in naspimo. Zvečer je vodje ekip predsednica grške SOS povabila na banketno večerjo v Atene. Imela sem priložnost spoznati vodje ostalih ekip.

Tretji dan je bil tekmovalni. Organizatorji so skrbeli za hitro in tekoče tekmovanje in podelitev medalj. Držali so se urnika in protokola. Za nas je bil dan zelo uspešen. Peter je osvojil srebrno medaljo za tek na 800 metrov, Boštjan in Mojca zlato za tek na 100 metrov in Eva zlato za skok v daljino z mesta. Bravo !!!! Za nas je navijala tudi veleposlanikova žena, gospa Vesna. Popoldne so šli vsi štirje na zdravstveni program. Dobili so napotke za nego zob in fizioterapijo.

Tudi drugi tekmovalni dan je bil za nas uspešen. Tekmovanje je potekalo tekoče, brez zapletov. Eva je zmagala v metu žogice. Mojca je bila v skoku v daljino tretja, Boštjan je v teku na 200 metrov dosegel četrto mesto. Čestitke vsem trem. Ta dan smo šli na obisk k našemu veleposlaniku. Na ambasadi so nas vsi zaposleni sprejeli z navdušenjem. Ob malici in sladoledu smo poklepetali in nazdravili našim uspehom. Zahvalili smo se za izkazano pozornost, pohvalili smo našo spremljevalko in se priporočili za naslednje olimpijsko leto. Na ambasadi so poskrbeli za prevoz po mestu in v olimpijsko vas. Tam pa smo se poveselili ob res živahni grški glasbi.

Hitro je prišel zadnji dan, umirjen, v pričakovanju naše vrnitve. Tekmovalci so si nadeli medalje. Ponosno so žvenketale ob prihodu v Slovenijo, kjer so nas pozdravili starši, sodelavci in sošolci. To je bilo pravo presenečenje in veliko veselje. Hvala za vse čestitke, pozornost in čas, ki ste ga delili z nami. Na koncu naj pohvalim našo spremljevalko, Katarino. Je iz Bleda, poročena z Grkom in že dve leti živi v Atenah. Odlično govori grško in je pri organizaciji, na povabilo veleposlanikove soproge, delala kot prostovoljka. Z nami je bila ves čas tekmovanj, urejala je logistične zadeve ob prijavah tekmovalcev, se dogovarjala ob morebitnih nesporazumih in nam organizirala krajši ogled mesta. Pripovedovala nam je o Grčiji, se veselila z nami in postali smo pravi prijatelji. Res hvala za vso dobro voljo in trud z nami. Upamo, da se dobimo na kavi na Bledu.

Še beseda o Atenah 2010. Državnim igram Grčije smo se pridružili tudi tekmovalci iz 20. držav iz celega sveta. Testno tekmovanje je bilo pripravljeno profesionalno. Lahko so testirali prevoz tekmovalcev, predtekmovanja, otvoritveno slovesnost, organizacijo prehrane, zdravniško oskrbo, oskrbo z vodo, delo prostovoljcev. Na skupnem sestanku so bile podane pripombe, opažanja in veliko pohval. Tokrat so bili Grki res pridni, prijazni in vse čestitke k organizaciji tako zahtevnega projekta.

cookie