Specialno na jadranju

28. 9. 2015 /

V specialni olimpijadi večinoma organiziramo tekmovanja, kjer na koncu seštejemo »matematiko«, a vedno dodamo še ščepec zabave, druženja. Teden slednjega pa smo lani prvič strnili v program specialnega jadranja, kjer naše športnike še dodatno obogatimo z izkušnjo jadranja in doživljanja morja na majhnem (in zibajočem :-) prostoru.

Letošnje druženje je potekalo v Biogradu na Moru, kjer so pred leti že gostili srečanje več kot stotih jadrnic v okviru flote Mirno more, tako da je to noto, to dostopnost ljudi do naše populacije še vedno čutiti. Poleg fantastičnega akvatorija, le streljaj oddaljenih Kornatov, že sama Marina Kornati nudi obilo možnosti za organizacijo raznoraznih delavnic, mesto je prava sprehajalna meka, mestna plaža pa je bila ob koncu septembra ravno prav v zavetrju, da smo ujeli še nekaj zadnjih letošnjih morskih plavalnih zavesljajev. »Učinek« jadrnice, bivanja na majhnem prostoru, organizacije dela v različnih vremenskih pogojih, sodelovanje posamezne posadke in celotne ekipe 66 ljudi da po tednu dni neverjeten rezultat.

Tokratni specialisti za jadranje so bili iz CUDV Radovljica, VDC Šentjur – enota Slovenske Konjice, CVIU Velenje in VDC Vrhnika – Idrija ter stari znanci Center Janeza Levca s tremi enotami. Športnikov je bilo 42, 17 spremljevalcev in seveda 7 krmarjev. Brez teh bi jadrnice bolj počivale v marini, ne bi se naučili krmiljenja, vozlov, skrivnosti ribarjenja in predvsem ne bi doživeli te simbioze, pristnega medsebojnega stika, ki so ga z neposrednostjo sposobni ustvariti naši športniki. »Nikoli prej nisem imel stika z njimi, izogibal sem se jim in s strahom prišel na ta projekt. Če bi lahko, bi šel ob prvem srečanju kar domov,« je iskreno priznal krmar Štefan, ki ga je razorožila ravno ta iskrenost naših športnikov, da je nato dodal: »Z 'normalnimi' ne bi nikoli toliko dobil. Videl sem stvari, ki si jih doslej sploh nisem predstavljal in to je bila res enkratna izkušnja.«

Termin za drugo leto je že vpisan v njegovem koledarju, kakor tudi pri krmarju Jožetu, ki je bil z našo ekipo prav tako prvič. »Nisem vedel, v kaj grem, a dojemanje športnikov me je v teh nekaj dneh povsem 'zmehčalo' in zagotovo naslednje leto skupaj ustvarimo še boljše pogoje za nove jadralce.« Polona, ki specialce pozna in z njimi sodeluje že nekaj let, pa je pridala tudi pohvale na račun spremljevalcev, ki požrtvovalno skrbijo za dobrobit svojih varovancev 24 ur na dan. Slednji pa se niso razlikovali – nasmeh in dobra volja sta bila zaščitni znak vseh, poleg seveda majice z napisom specialist za jadranje. Zaradi vremena je bila letošnja prilagoditev na bivanje na jadrnicah nekoliko daljša, saj smo bili zaradi burje od sobote do ponedeljka primorani ostati v Biogradu, a skupna jutranja srečanja (t.i. plenumi), spoznavanje, pripravljanje skupnega kosila, lokostrelstvo in večerne zabave na pomolu so pripomogle k temu, da dolgočasja ni bilo. Pravzaprav je časa kar zmanjkovalo, če smo želeli uživati ob vsaki stvari. Potem ko smo na jambore dvignili zastave, ki so jih posadke oblikovale s svojimi motivi, ter tradicionalni peki palačink smo bili v torek pripravljeni na izplutje. Čutiti je bilo navdušenje in vznemirjenje! Po dnevih razpihanega morja smo doživeli čudovit dan v 4-urni plovbi proti Kaprijam, ko je bilo vetra ravno prav, da so se naše jadrnice lahno pozibavale tudi na »vetrni pogon«. Bil je čas za deljenje vtisov prvih dni, za poležavanje v vročem jesenskem dnevu ter razgledovanje po številnih okoliških otokih. Krmarji so razložili, kako potekajo »ceste« na morju, športniki so obnovili znanje delanja vozlov, da bi si lahko zadnji večer pridobili »licenco« specialista za jadranje.

Ribe tega dne niso bile najbolj razpoložene, zato je bilo še toliko boljše, da smo jih pripeljali kar s seboj. Tako je na Kaprijah v uvali Medoš stekla prava delovna akcija, ko so spremljevalke čistile skuše, najbolj pogumni so poskakali v sinje morje, drugi pa so z barvami polepšali lesene ribice. Kmalu so bile na krožnikih prave ribe, ki jih je spekel krmar Janez in jih postregel v konobi Kunjka, ki je v tem času že končala z gostinsko sezono. Tudi tema, ki se je hitro razlegla na nerazsvetljen zaliv, posadkam ni mogla do živega in proti pričakovanjem udeleženci še dolgo v noč niso čutili utrujenosti prvega pravega jadralskega dne, ali pa so jo le uspešno preganjali s pesmijo :-).

V sredo zjutraj smo jo ob napovedanem precej močnem jugu kaj hitro ucvrli proti Kornatom do Levrnake. Zdaj so udeleženci že bolje poznali ravnanje s priveznimi vrvmi, nekateri so celo poskusili sami krmariti jadrnico, za druge je bilo dovolj prostora za nastavljanje še zadnjim vročim žarkom, medtem ko so oblaki že napovedovali spremembo vremena. Ob jugu drugače tudi ne more biti! Skiper Primož je s posadko ujel pet palamid, nič manjši ni bil ulov lucov posadke na jadrnici Špela, ki jo je krmaril Štefan skupaj z Anito, Anjo, Boštjanom, Daliborjem, Tadejem in Janezom. Ne glede na vremenske spremembe, ki so jih skrbno spremljali naši krmarji, smo preživeli čudovito popoldne v brezskrbnem plavanju in igri na plaži, ki so jo Katarina, Anja in Rok popestrili z barvanjem na kožo, Aljoša pa s športnimi igrami. V prijazni konobi so nam celo posodili žar in tudi peka, da je bila naša večerja res odlična. Zvečer je jugo že pokazal svoje zobe, zato smo predviden krst svežih jadralcev nadomestili z barvanjem ribic. Po čudovitem sončnem dnevu so nas ponoči zbujali pravi nalivi, ki so trajali vse do jutra. Ker naj bi jugo čez dan obrnil v burjo, smo se na predlog poznavalcev tistih krajev namesto v Sali odpravili kar nazaj v Biograd. Tako smo po sončnem jadranju doživeli še nevihtno motoriranje, a Biograd nas je sprejel v popolni bonaci.

Zgoščeno dogajanje je pri nas puščalo vtis, da smo na morju že zelooo dolgo, a je vseeno petek prišel vseprehitro. Burja je razvedrila nebo nad Biogradom, tako da je bil izlet s trajektom na Pašman tudi posebno doživetje, ki je bilo za nekatere prav tako prvič, vsi pa so bili zadovoljni, ker so se lahko peljali skupaj z eno ladjo :-). Delavnice so popestrile dogajanje tudi na tem otoku, ob povratku pa smo vsem postregli samopostrežno kosilo. Pripravljeni smo bili za zadnje popoldne, ko nas je čakal še sitotisk na majice, kjer je domišljija motivov ubrala prosto pot (ladjice in delfini seveda niso manjkali), zvečer pa nas je obiskal še Pozejdon, bog morja, ki je preveril znanje naših specialistov za jadranje ter jih vse po vrsti krstil. Da ne bi ostali dolžni, smo morju »darovali« še spremljevalca Klemena, ki je na navdušenje vseh skočil v hladno, nočno morje. Večerni ples na pomolu je bil priložnost za še zadnje druženje, čas za novo zaljubljene pare, čas za pogled nazaj in pogovor o prihodnosti. Velenjska posadka že piše prošnjo ravnatelju za udeležbo na projektu naslednje leto :-), saj so ugotovili, da so sodelujoči postali spretnejši, da so se odlično prilagodili majhnemu prostoru, predvsem pa je bilo obilo sproščenega druženja, v katerem so v vsakdanjem življenju pogosto odrinjeni. Stvari, za katere sicer vsakodnevno porabijo veliko energije, so tu šle zlahka, so se strinjale tudi spremljevalke iz VDC Šentjurja.

»Najlepše darilo, ki ga lahko nekomu daš, je tvoj čas. Ker ko mu podariš svoj čas, mu podariš del življenja, ki ga nikoli več ne moreš dobiti nazaj,« pa je o izkušnji zapisala prostovoljka Anja. 17.-24. september 2016 – Biograd prihajamo!

Urška Kustura

FOTOGRAFIJE NA FB STRANI

Oglejte si še FILM

Datoteke

cookie